AŠVENTA. Fyrsti sunnudagur:

 

 Glešilega Ašventu:

Hvaš heita kertin fjögur į ašventukransinum?

 Oršiš ašventa er dregiš af latnesku oršunum Adventus Domini, sem žżša „koma Drottins“ og hefst hśn į 4. sunnudegi fyrir jóladag. Žessi įrstķmi var löngum - og er reyndar vķša enn - kallašar jólafasta, sem helgast af žvķ aš fyrr į öldum mįtti žį ekki borša hvaša mat sem var, til dęmis ekki kjöt.(Kažólskur sišur lķka hér į landi žegar žjóšin var kažólsk)

 Ašventukransinn byggist į noršur-evrópskri hefš. Hiš sķgręna greni tįknar lķfiš sem er ķ Kristi og hringurinn tįknar eilķfšina. Fyrsta kertiš nefnist spįdómakertiš og minnir į fyrirheit spįmanna Gamla testamentisins er höfšu sagt fyrir um komu frelsarans. Annaš kertiš nefnist Betlehemskertiš. Žar er athyglinni beint aš žorpinu sem Jesśs fęddist ķ, og žar sem ekkert rśm var fyrir hann. Žrišja kertiš nefnist hiršakertiš en snaušum og ómenntušum innocentfjįrhiršum voru sögš tķšindin góšu į undan öllum öšrum. Fjórša kertiš nefnist sķšan englakertiš og minnir okkur į žį sem bįru mannheimi fregnirnar.

 (Vķsindavefurinn)

Góša helgi.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


« Sķšasta fęrsla | Nęsta fęrsla »

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband